• VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show

Srbija2

Naš član Tadej Krevh nam je pripravil poročilo iz tekme PWC Srbija, ki se je odvijala v okolici Niša med 17 in 24 junijem.

Čestitke Tadeju za odlično 42. mesto!

Moj prvi PWC
Pa sem dočakal svoj prvi PWC. Glede na to, da sem rekel, ko sem začel leta 2013 ponovno leteti z jadralnimi padali (pred tem 11 let letenja in dirkanja z jadralnimi letali), da me tekmovalno letenje s padali ne zanima, je to kar velik kos zarečenega kruha. V bistvu me je mikalo, ampak nikoli se nisem videl, da bi lahko letel, bog ne daj pa celo dirkal s temi žiletkami. No kakorkoli, po vzpodbudnih besedah naših fantov iz reprezentance, sem lani le preizkusil Enzo2 in se odločil da bom na njem tudi ostal. Tako sem potem lani začel zbirati kvalifikacijske črke za PWC - v upanju da se letos udeležim kakšnega PWC-ja. No, to mi je tudi uspelo in tako sem zadnjega pol leta preživel v fitnesu in na dieti, ter tako pridobil potrebno koncidijo in obenem shujšal 25kg. No, pa gremo v Srbijo!

V Srbijo se vedno rad vrnem, tukaj sem tudi prvič zmagal leta 2008 z jadralnim letalom. V Srbijo prispemo v petek popoldan, kjer lahko opazujemo vrhunsko vreme. Fantje so leteli na 2500m v močnih dviganjih in tako si obetamo dobro letenje. Žal vreme ne sodeluje in tako v soboto in nedeljo preživimo na tleh. Ohladi se na 15°C. Obiščemo bazen, zabijamo čas vsak po svoje.

V ponedeljek je napoved za močan veter in odpeljejo nas na nizko ležeč SZ štart na Suvi planini. Ko se raztovorimo iz kombijev, opazimo kako nas, kakšnih 400m nad startom, preleti potniško letalo. Huh ? WizAir vadi pristanke na Niškem letališču, mi pa letimo v CTR-ju. Tako, da zaradi letala in njegove pristajalne poti, sestavijo neroden task, kjer dajo prvo točko globoko nazaj v greben, ki ga močan veter obliva z obeh strani. Kar se izkaže za veliko in nevarno napako, saj takoj po startu nas večina scuri v dolino za tem grebenom, kjer pa na pristanku piha okoli 35km/h. Placi za pristanek pa so zlo švoh, oz jih skoraj ni. Štirje obvisijo na drevesih. Sam javim level 3, saj so razmere v dolini kritične. Dirka se nadaljuje in nekaj pilotov se izvleče in odleti cca 2/3 taska. Naša najboljša sta ta dan Dušan in Bojan, ki pravita da sta zaradi močnega vetra pristajala vzvratno.

V torek nas peljejo na drug start, na Srvljiške planine. Spet je napovedan SZ veter in solidno vreme, z možnimi plohami in nevihtami v popoldanskem času. Žal nam dogajanje spet diktira potniško letalo, tako da se odpre poletanje (pre)pozno. Ker nas je večina ekipe pocurila prejšnji dan na parih kilometrih, imamo zaradi priority launcha zelo pozne odlete in se s Tomažem ne uspeva pobrati na max višino in tako startava kakšnih 300m nižje od ostalih, kar se kmalu izkaže za težavo. Vreme se začne hitro podirati in proti prvi točki dobiva pod 5 kumulusi le en balonček, ki naju dvigne kakšnih 200m. Ostalim gre bolje in so pod bazami. Sam scurim pod prvo obratno točko, ki je v lee-ju kakšnih 300m visokega hriba. Tomaž kmalu za tem, Marli je daleč spredaj, vendar tudi konkretni spremembi kursa da bi našel dviganje na soncu, le tega ne najde in pristane. Kmalu za njim še ostali, vsi nekako med 35. in 45. kilometrom.

V sredo gremo na ta isti start, saj veter ostaja enak. Ta start je, kot je že Jošt omenil precej neugoden. Prvo kot prvo, je precej ozek in je prostora le za 2 do 3 padala. Na samem startu je ogromno nekih ostrih skal, ki so v prejšnjem dnevu pustile nekaj posledic tudi na moji nogi... Pred startom, kakšnih 150m proč pa je en majhen greben, ki dela pri močnem vetru neugoden rotor na startu in so razmere na trenutke precej nevarne. Saladini je pribil iz enih 8m dol, na srečo brez posledic. Snemalec Philippe pa ni imel te sreče in jo je odnesel z lažjimi poškodbami. No... k samemu tasku in vremenu - task so nam postavili tako, da smo morali prečiti glavno dolino, ter se v veter boriti naprej proti prvi in tretji točki, potem pa z vetrom po južni dolini proti JZ in potem še prečno na veter v cilj, razdalja 73km. Na markerju sem bil spet malo nizek, ampak nisem ponovil napake prejšnjega dneva in sem namesto starta, lepo povrtel do max in potem začel loviti. Prvo točko tako obrnem med zadnjimi (verjetno okoli 110. mesta) in se odločim da namesto da poizkusim srečo z direktno špuro po ravnini, grem raje nazaj proti hribu in tam poizkusim popraviti višino, kjer je kar nekaj tekmovalcem pred mano to tudi lepo uspelo. Žal ujamem slab interval in dviganja ne dobim, tako da se mi velik ovinek ni izplačal. Ostalim našim gre dobro in so v veliki prvi skupini, kakšnih 5km spredaj. Končno na drugi strani doline najdem dobro dviganje in ga zvrtim do max, ter nad grebenom lovim dobre linije in super dviganja, medtem ko ostali tekmovalci spredaj letijo pomaknjeni bolj proti dolini. Na srečo imam stebre pred seboj dobro pomarkirane, dviganja so dobra in tako praktično cel čas letim z 80% gasa in lovim in prehitevam tekmovalce pred in pod seboj. Na tretji točki tako že priključim tretjo skupino, s katero potem lovimo drugo skupin pred seboj. Ravnica dobro dela in leti se na polno z vetrom proti zadnji obratni. Tja pridemo precej nizko, na srečo sem med višjimi in nadletimo drugo skupino. Kot najvišji dobim solidno dviganje in pustim večino druge skupine pod seboj, vendar dviganje crkne in krenemo naprej proti cilju, prečno na veter. Spuščanja med dviganji so precejšnja, višine pa ni na pretek. Pred nami neki vrtijo, vendar še preden pridemo do njih, se zapeljem direkt v 3m dviganje, ki ga zvrtimo do konca in potem v final glide. V doletu precej žoka, tako da je treba biti previden, ampak nihče ne popušča, leti se na polnem gasu. Tukaj vidim da sta Enzo3 in Boom11 hitrejša in me dva, ki sta bila na isti višini za nekaj sekund prehitita v cilju. Pristanek je bil malo nerodno izbran, saj je bilo po prehodu ESS preleteti kakšen 100m visok hrib, okoli pa je dosti visokonapetostnih vodov, sama linija pa na stadionu v mestu, kjer je okoli dosti nekih stebrov in stavb. V cilj priletim kot 18. V cilju sta tudi že Suša, ki je v cilj priletel kot 2. in Dušan 13. Kmalu prispeta še Marli in Bojan, za njima še Tomaž.

V četrtek spet isti štart, veter pržiga kot pri norcih, rotor na startu, tako da še preden se odpre gate, se task skensla in odpeljejo nas na pogostitev, kjer pečejo vola.

V petek gremo na višji štart, smer vetra je ugodnejša, vendar prbija preko 10m/s. Kasneje se veter le umiri in task je zastavljen, da se leti z vetrom preko Svrljiških planina do Pirota. Dviganja so močna, turbulence tudi, saj je okoli 25km/h vetra. Vsi smo relativno dobro naštimani na markerju in krenemo na task. Tomaž in jaz nekako ne najdeva dobrega prvega dviganja in tako ostanema nizka in zadaj, medtem ko glavnina visoko preskoči dolino proti drugi obratni. Sam se odločim, da bom napadel drugo obratno po svoji špuri, medtem ko ostali del skupine odleti po svoje. Odločitev se mi obrestuje in tako drugo obratno točko obrnem, takrat ko se mi glavna skupina pripelje sicer kakšnih 800m nad mano. Od tukaj pa potem povrtim slaba 2m/s dviganje in se pustim z vetrom odnašati proti naslednji obratni. Pred obratno še eno 4m dviganje in v dolet. V doletu gre skoz gor, žoka pa kot pri norcih. Tako da priletim v cilj na 1600m in na 40. mestu. Primož, Marli, Dušan in Bojan odlični med Top20. Tomaž prispe v cilj kakšnih 10min kasneje, Joštu pa se kljub dobri poziciji do sredine dirke ne izide in pristane blizu druge obratne.

V soboto povejo, da je 50% šansa da se bo letelo, saj je napovedan popoldan močan veter, okoli 40km/h. Vendar ko prispemo na štart, je ok, vendar se veter jača. Spet tist majhen štart in spet težave z rotorji. Tokrat na srečo brez indicentov. Štart je pa izgledal kot v Quixadi - na startu je bila vetrna postaja in tam se en fant skoz oznanjal koliko je vetra. Ko je bila jakost nad 8m/s (špice do 11-12m/s) se je start zaprl in ko je jakost padla pod 7m/s se je ponovno odprl. Na markerju smo bili vsi dobro postavljeni in krenemo. Sam sem med višjimi, poleg sta Malecki in Saladini, malo bolj levo od nas je glavnina. Tako prvo točko obrnemo med prvimi in krenemo z vetrom nazaj proti hribu. Smo na severni strani hriba, piha pa vzdolž hriba in je kar tricky kam it. Medtem po postaji javijo eno rezervo. Reality check. Po jajcih se odpeljemo nazaj proti hribu in Malecki ne najde dviganja ter se odpelje ven iz hriba in tam drgne na manjšem kuclju padino. Sam najdem 2m/s, ki se kasneje razvije do 4m/s in letimo v zrak kot angelčki z domotožjem :) Naenkrat se s Saladinijem znajdeva v vodstvu (vsaj tako sva mislila, Marli in Latour sta namreč v eni zajedi prej ujela zelo turbulentnih 6m/s in jih je odpičlo pod bazo, in sta bila že spredaj) in pičimo dalje po tasku proti prvim bazam nad grebenom. Sam tam zgrešim balonček in ostanem spodaj, vendar po nekaj iskanja najdem dobrih 4m/s in zvrtim do baze. Nekaj fantov se je že odpeljalo naprej in kakšnih 500m spredaj na koncu grebena povrtijo dobro dviganje, vendar spodaj spet ni ostalo nič za nas, tako da neugodno nizko krenem iz glavnega grebena preko visoke dolina na drugo stran, kjer je obratna točka. Na drugi strani je manjši greben, obsijan in teoretično postavljen v veter, vendar sem malo prenizko in na srečo najdem dober metrček sredi doline in se pustim odnašati proti grebenu. Žal greben ne ponudi potrebnega dviganja in počasi curim po tasku. Ko že mislim da bom čez nekaj minut na tleh, se mi začnejo pred mano delat ene fecke malo desno ven od grebena. Zapeljem se tja in najdem najprej 2m/s, ki se z višino jača na 3m, in na koncu preko 4m/s. Tako naberem višino za dolet iz 20.kilometra, in na polnem gasu s hrbtnim vetrom pičim z večjo skupino v cilj, misleč da so vodilni že davno tam. Vendar se izkaže da smo ravnico/griče odpeljali mi bolje in tako pristanem v cilju slabe tri minute za zmagovalcev, brzina na tasku 42km/h ! Jošt je odličen 3. v cilju, Dušan 13. Tadej 20. Bojan 37. Na veliko žalost ekipa Suša pristane na 25. kilometru in tako pade iz stopničk, Marliju tudi ni zneslo preko zadnjih gričev, Tomaž se zaradi vetra odloči sam predčasno pristati. Na pristanku je pihalo okoli 50km/h, tako da smo morali pristajati z 3/4 gasa, in nas je kar nekaj povleklo tudi po tleh ko smo pristali. En je pristal tudi na visokonapetostnih žicah po samem čudežu brez poškodb preživel padec iz 30m. In potem so ustavili task, ko nas je bilo že okoli 50 v cilju na tleh. Tako da sva oba z Bojanom za nekaj sekund zgrešila cilj, saj se upošteva pozicija 5min preden je task ustavljen. Velik srečko te odločitve je bil Yassen, saj je pristal pred linijo in bi tako padel globoko po overall rankingu, tako pa je vseeno dobil ful točk in se obdržal na stopničkah. Kontroverzna odločitev vodstva dirke.

Tako, pa je prvi PWC za mano. Osebno bi si želel, da bi vsaj enega od prvih dveh taskov odfural bolje, saj mi je na koncu do top20 mesta (in s tem vstopnice za Superfinale) zmanjkalo borih 180 točk.

Kočni rezultati
Kot država smo uspeli osvojiti  2. mesto od 30. nastopajočih držav:
2 Slovenia 963 1855 2701 2870 2856 11245
  1711 Dušan OROŽ SVN Ozone Enzo 3   349 658 876 943 954  
  0010 Primoz SUSA SVN Ozone Enzo 3 Naviter, paraclinic.at, High Adventure 42 580 986 977 426  
  1264 Tadej KREVH SVN Ozone EnZo 2 HI Adventure / Naviter 73 152 839 793 943  
  0500 Jošt NAPRET SVN Ozone Zeno NAVITER I High Adventure Switzerland 338 572 132 258 959  
  0259 Marko NOVAK SVN Ozone EnZo 2 Nowa doo 60 522 733 950 801  
  0250 Bojan GABERSEK SVN Ozone EnZo 2   276 617 784 940 903  
  0289 Tomaz TOPLAK SVN Ozone EnZo 2   40 240 322 697 168  

Posamezni rezultati:
6. Dušan Orož
18. Bojan Gaberšek
31. Primož Suša
36. Mare Novak
42. Tadej Krevh
78. Jošt Napret
108. Tomaž Toplak

 

© 2014 Društvo Adrenalin