• VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show

 

 23.-26.6.2016, Greifenburg-Emberger Alm, Avstrija

Alpen Cup je združena liga tekma štirih alpskih držav-Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Tekmovanje se seli vsako leto in poteka v alpskem območju ene od sodelujočih držav. Prvi Alpen Cup je bil izpeljan 2014 v Feltre / Italija. Letos je bila na vrsti Avstrija ( Emberger Alm). Vsaka država dobi določeno število mest , ostala pa lahko zapolnijo tudi tekmovalci iz drugih držav. Udeležilo se je skoraj 140 tekmovalcev, slovenske barve smo zastopali : Tilen Ceglar, Tomaž Eržen, Bojan Gaberšek, Dušan Orož, Tomaž Toplak, Jošt Napret, Mitja Jug in jaz.

Vremenska napoved za prvi tekmovalni dan je bila zelo obetavna. Sestavili so 165 km dolgo disciplino, ki nas je vodila iz Greifenburga do Hermagorja, nato po grebenu do Silliana in preko Lienza do Obervellach-a, iz kjer se je bilo treba vrniti proti Hermagorju, cilj pa je bil v kampu pred Greifenburgom. Zaradi monsunskega obdobja nisem bila uletena in je bilo na začetku kar hudo. Dviganja so bila izredno močna in čisto nič nežna. Na trenutke sem si želela, da bi bila varno na tleh... Potem pa se človek privadi vsemu hudemu in sem začela uživati. S počasnim padalom slej ko prej ostaneš zadaj in se moreš znajti sam. Glede na to, da je bil to zame popolnoma neznan teren, me je to na koncu tudi prizemljilo. Sledilo je helikoptersko pristajanje v Lienzu, dolinci so lahko kar velika neprijetnost.

Naslednji dan nas je čakala krajša disciplina. Samo 105 km. Najprej proti vzhodu, nato do Lienza, Moelltal-a in čez na Weissensee. Spet nov teren, močna dviganja in vrhunski razgled. Pri pobiranju za preskok v Moelltal, za predzadnjo obratno točko, si nisem upala previsoko, saj je iz črnega oblaka nad mano že kapljalo. Posledično sem imela premalo višine in sem zaključila v dolini.

Kot vsako jutro se ob devetih nabašemo v avtobus in se odpeljemo na štart. Še preden sem dobro prišla do sape po vsakodnevnem pohodu, smo že morali na brifing. Sestavili so 52 kilometrski task, zaradi napovedanih popoldanskih neviht pa je bil štart v zraku že ob 11.30 in konec ob 14.00. Baza je bila nižja kot prejšnje dni, zato smo bili med čakanjem na začetek z glavo v oblakih. Najprej smo šli levo po grebenu in ven nad dolino. Medtem ko sem nabirala višino za ta podvig, saj se je tukaj s podna težko pobrat, sem pod sabo zagledala prvo skupino, ki se je z obratne točke vračala zelo nizka.Videti je bilo, da za večino ne bo rešitve in to se je tudi zgodilo. Nato smo šli desno po grebenu in spet na drugo stran doline. Stebri so bili kot ponavadi močni, čeprav se mi je zdelo bolj mirno kot prejšnje dni, mogoče sem se pa samo navadila te rukarije. Zadnja obratna je bila nad Weißensee . Na greben sem prišla zelo nizka, ampak je delal, tako da sem se z lahkoto pobrala, obrnila točko in s preveč višine prišla nad pristanek. Prvič sem morala prečkati ciljno črto in sem nekaj časa begala nad pristankom kot zgubljena kura, ker mi kar nekako ni uspelo...Vesela, da sem končno v cilju in se mi ni treba vozit s kombijem iz Lienza, sem šla oddat track. Tam pa izvem, da nisem pristala v času in da moj cilj ni veljaven.

V nedeljo je bil odhod še zgodnejši, že ob 8.30, saj je bila napoved zelo slaba. Vseeno so sestavili 45 kilometersko disciplino, s štartom na tleh, kar je poskrbelo za atraktivnost le-teh. Oblačnost in odsotnost termične aktivnosti je poskrbela za to, da je bil task samo merjenje finese.

Smo pa vsaj hitro zaključili, saj nas je čakala še podelitev in pot domov. Še enkrat se je pokazalo, da imamo v Sloveniji res vrhunske pilote, saj je bil v skupni razvrstitvi Tilen drugi in Dušan tretji. Ostali pa : 24. Bojan, 37. Tomaž E., 44. Jošt, 49. Tomaž T., 93. Lara ( moja prva zmaga v fun klasi ), 137. Mitja

 Lara Leban

© 2014 Društvo Adrenalin