• VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show
  • VTEM Image Show

Tale tekma nam je povečini čisto slučajno uletela, saj smo bili zaradi zelo pozne prijave daleč zadaj na waiting listi in praktično brez možnosti, da pridemo zraven. Ampak nekako so se zadeve odvile v pravo smer in v petek zvečer smo dobili obvestilo, da lahko pridemo (Dušan, Bojan in jaz). Tako smo v nedeljo zjutraj, po dolgem sobotnem letenju, z dobrimi vtisi prispeli v Tolmin. Tukaj smo srečali še Laro in Stojana in hitro sestavili SLO Team - ekipa lahko šteje 5 članov, za rezultat štejejo 3 najboljši.


Task #1
Zaradi manjka spanca, med čakanjem na prevoz na štart, Bojan in Dušan še malo zadremata na klopci. Okoli 12ih prispemo na Kobalo, kar nekaj pilotov je že v zraku in vreme že diha. Dušan je v task komiteju, zato se hitro spravijo na delo. Ob 13ih briefing, sestavili so 73km dolg task, po dolini gor in dol. Ob 13:20 je window open in pilotom se nikamor ne mudi. Šele čez kakšnih 5-10min se prvi piloti odpravijo v zrak. Na štartu kar precej piha, nekaj pilotov je že visoko nad Kobiljo glavo, vendar se že vidi, da je v višinah kar nekaj zahodnika. Zaradi močnega vetra na štartu, je videti kar nekaj adrenalinskih trenutkov, vendar se vse dobro izide. Sam poletim kašnih 35min pred odprtjem štarta in se nekaj časa mučim kakšnih 300m nad Kobalo in ne najdem pravega priključka višje. Čez kakšnih 15min mi to uspe in smo bolj kot ne vsi, dobro prištimani za odprtje štarta nekje pod bazo na Kobilji glavi. Dviganja so močna in turbulentna, vmes vidimo tudi nekaj nenamernih akro vložkov. Nekaj minut pred odprtjem štarta vsi krenejo po tasku, meni pa kaže instrument da imam še nekaj minut časa. Tako žal zamudim tri minute in štartam praktično med zadnjimi, ampak na solidni višini in tako napadam od ozadja. Dušan in Bojan sta čisto v ospredju, in tiščita proti Mrzlemu vrhu, kjer se nahaja močno dviganje. Tam bolj kot ne vsi povrtimo in preskočimo po veznem grebenu proti Krnu, saj imamo obratno v Drežnici, potem pa moramo daleč na ravnino. Že na posvetu pred poletanjem smo se dogovorili okoli te taktike, in za isto varianto se odloči še 80% ostalih pilotov. Drežnico obrnemo visoki, malo še popravimo nad joški v zelo močnem dviganju in potisnemo proti točki na drugi strani doline, od tam pa kar direkt nazaj na Mrzli vrh, v smeri tretje obratne točke - Kobilja glava. Nekateri se podijo po grebenu in računajo da bodo pobrali na Kobali, sam pa poberem na Mrzlem vrhu v močnem dviganju, in potem z dobro linijo peljem direkt na Kobiljo glavo, kjer ujamem tretjo skupino. Naslednja točka je spet daleč na ravnini, zato povrtimo do plafona in potem z dobro dozo gasa v čelni veter na ravnino. Meni je dviganje crknilo kakšnih 100-150m pred vrhom, zato moram startati proti ravnini malo nižje. Tukaj pa se Enzo2 izkaže, in z dobrim glajdom na gasu v veter in posrečeno izbiro linije nadoknadim in pridobim kakšnih 200m napram ostalim v skupini. Na Mrzli vrh priletimo srednje nizko, in za vsak slučaj poberem nekaj deset metrov pred samim pobočjem. Na pobočju se vidi, da je močan zahodnik in imajo težave se pobiranjem na sredini višine grebena. V skupini je tudi Klaudia Bulgakow, nekaterim znana kot redna obiskovalka PWC tekem in avtorica videov na YouTube, s katero odletiva dobršen del poti proti naslednji obratni točki. Ker je bil kar močan zahodnik v področju Planice, sem potisnil še več gasa in se odpeljal solo naprej proti kostnici v Kobaridu. Vreme je dobro sodelovalo, dalo se je najti linije, kjer je kar držalo na glajdu. Z Enzotom se še spoznavava, vendar vedno bolj razumem kaj mi govori in spet najdeva dobro linijo, ter tako skoraj brez izgube višine odletim do Planice in naprej proti Mrzlemu vrhu. Tam povrtim dobro dviganje, skupina ki mi sledi pa se odloči da bodo nadaljevali po grebenu, ki sicer solidno drži, ampak je treba iti do točke, ki se nahaja 500m južno od antene pri Kobali. Moja odločitev se pokaže za pravilno in z držanjem linije bližje grebenu, letim visoko proti točki in še malo pridobivam na višini. Tako ujamem še par solistov pred menoj. Kakšen kilometer pred zadnjo obratno točko, instrument zapiska Final Glide, od tam naprej pa bolj kot ne vsi potisnemo gas in tiščimo nazaj proti kampu v čelni veter in v precej turbulentnem ozračju, tako da je treba parkrat popustiti gas. V cilj prispem z bogato rezervo. Na tleh ni videti pretirano veliko padalcev, druga skupina ravno pristaja. Vreme je bilo fantastično, sicer na trenutke zelo turbulentno, ampak dviganja 3-5m/s so bila standard, baza pa na 2000m, brez možnosti vertikalnega razvoja. Skratka... čista uživancija! Ponedeljek je odpovedan, v torek tudi verjetno ne bo letenja. Potem pa pričakujemo 3 letalne dni.

Še rezultati:
1. mesto Dušan
10. mesto Bojan
28. mesto Tadej
52. mesto Stojan
83. mesto Lara

https://airtribune.com/ppo2016/results/task1468/day/overall

V ekipnem tekmovanju je prijavljenih 18 skupin. SLO Team je trenutno na 3. mestu:
https://airtribune.com/ppo2016/results/task1468/day/teams

Task #2

Po dveh dneh slabega vremena in dvakratnem obisku Kobarida in puba Polonka, ki ga je odprl Simč (priporočam obisk, imajo zelo dobro pivo), je bil že zadnji čas da se gre spet malo v zrak. Vreme je bilo tricky, saj je bilo na tleh še precej vlage od dežja, za popoldne je bil napovedan ojačan jugozahodnik, baze pa so bile relativno nizke, max okoli 1500m. Task je bil najprej proti Stolu, potem blizu Mosta na Soči, Planica, Kuk in kamp Gabrje, okoli 65km. Razmere so bile pred štartom zelo šibke in na Kobilji glavi mi nikakor ni uspelo splezati več kot 200m čez štart, med tem ko so bili nekateri že na udobni višini pod bazo. Štart se odpre, jaz pa končno najdem dviganje kakšnih 50m nas Kobalo, na srečo konkretnih 2-3 metrčke in se v nekaj minutah spravim pod bazo, vendar se je glavnina že odpeljala. Tako se spravim v zasledovanje, na srečo iz udobne višine. Bojan in Orož peljeta spredaj in v ugodni poziciji, Stojana nisem videl, Lara pa nizko priključi Mrzli vrh. Tam popravimo višino malo nad Mrzli vrh, a ker sam ne najdem pametnega dviganja, potisnem kar naprej proti Planici, kjer me pričaka lepo 2-3m dviganje. Tam povrtim do baze, saj je treba na Stol, kjer je že bil močan zahodnik in tisti, ki so tja prišli nizko so imeli kar nekaj težav s pobiranjem. Sam se še s tremi piloti zapodim proti bazici, ki je nastala južno od Kobarida nad ravnino in v zelo lepem dviganju poberemo čisto do baze in že gledamo dol vodilno skupino, ki se pelje v višini grebena na Stolu. Ker je bilo do obratne le 3km, jaz pa na dobrih 1500m, sem računal, da bom šel kar po dolini in lepo obrnil točko ter se zapeljal na Stol direkt na višino grebena. Žal je bilo kar nekaj čelnega vetra, ter konstantno je šlo več kot 2m dol, tako da sem na Stol prišel že kritično nizko in potrebnega je bilo kar nekaj časa in potrpljenja, da sem splezal nazaj gor. V tem področju se je tudi usedla večina tekmovalcev, saj se nizko na Stolu v tem zahodniku niso mogli pobrati. Ko se peljem po Stolu, kjer veselo nabija veter in močna termika, se mi že nasproti pripelje vodilna skupina v kateri sta bila tako Orož kot Bojan, glede na mojo razdaljo do točke, vidim da so že kakšnih 6km pred mano, saj so se oni lepo visoko vrnili na Stol in niso zapravljali časa s pobiranjem. Tako potem naberem v ravnem letu ob Stolu vse do baze in obrnem Podbelo, ter v družbi znanega slovaškega pilota Vyparine gasirama za prvo skupino. Stol zapustim relativno nizko, saj na koncu ne najdem dobrega dviganja, ampak ker mi pomaga hrbtni veter, se kar zapodim proti Planici, kjer malo popravim višino v nekem srednje dobrem dviganju in potem direkt na Mrzli vrh, kjer na zahodnem robu dobim granato do baze in odletim v smeri Mosta na Soči. Vmes najdem dobro linijo, in se na solidni višini vrnem nazaj na Mrzli vrh in nadoknadim nekaj izgube napram prvi skupini. Od tam se odpeljemo še malo naprej od Planice in potem še obratna pri Kuku in v cilj. Eni so bili malo preoptimistični glede doleta, hkrati pa se je tudi obrnil veter na vzhodnik in smo imeli konkreten čelni veter v doletu, tako da se jih je kar nekaj usedlo par sto metrov pred ciljem. Sam priletim v cilj na dobrih 100m in na 13. mestu. Na tleh izvem da je Orož spet zmagal, Bojan tudi odličen tretji. Ekipno smo se učvrstili na tretjem mestu. Orož seveda v skupnem 1., Bojan 8., jaz 14., Stojan 68. in Lara 94. Task je končalo 41 pilotov.

Task #3

Danes smo šli na Lijak. V Posočju je bila prevelika možnost za razvoj ploh ali neviht. Napoved – šibak veter ki se iz JV obrača na JZ. Imeli smo tudi nekaj visoke oblačnosti, ki je malo zavirala razvoj termike v zgodnjih urah. Na štartu smo bili že ob pol enajstih, da bi se umaknili vročini v dolini. Tako smo se pražili na soncu do 13ih, ko se je odprlo poletanje. Task nas je vodil najprej skozi štartno točko nad ravnino, potem proti točki južno od »sekreta«, potem v Grgar, nato pa proti Vogrščku (jezero), in proti Ajdovščini, na Nanos, potem na Kovk, pa Vipava in cilj pri Anji. Prostor namenjen tekmovalcem so ogradili in vstop v ta prostor je bil urejen preko vrste, tako da smo se kar lepo načakali v polni opremi. Je blo mičkeno vroče. Po poletanju ni bilo težav, dviganja so bila lepa in kaj hitro smo bili pod relativno nizko bazo na 1200m. 7min pred odprtjem štarta se odločim, da se prestavim nad dolino, kjer je startna točka, saj je bil ravno tam lep kumulus. Seveda, ravno ko sem prispel tja, je razpadel, tako da sem par minut pred startom ostal nizko na ravnini, brez pametnega dviganja. Štart se odpre, jaz pa na 700, vseeno poizkušam nekaj povrteti, vendar bolj kot ne neuspešno. Tako se nekaj minut po odprtju nizko odpeljem iz startnega sektorja (ker je bil entry, sem moral it ven, pa še enkrat noter) in z slabimi izgledi letim proti prvi obratni. Prva skupina je medtem že visoko obrnila točko in nadaljuje proti Grgarju. Na srečo so obronki dobro dihali in sem lahko našel dviganje, sicer ne nekaj super, vendar dovolj, da sem lahko nadaljeval proti obratni kar v ravnem letu. Tam končno najdem neko dviganje, in povrtim dovolj, da lahko priključim greben, ter začnem gasirati v ozadju. Pobočje dobro deluje in počasi pridobivam mesta, ko ostali vrtijo stebre v nebesa. Za pot proti Grgarju sta bile dve opciji – spredali ali zadaj, mi smo šli zadaj, kot tudi prva skupina, kar se je izkazalo za boljšo izbiro. V bližino Grgarja pridemo zelo nizko na pobočju in najdemo dobro dviganje, povrtimo čisto do baze in obrnemo Grgar, ter potem napademo v smeri nazaj proti Lijaku. Je kar turbulentno in vetrovno, skoz nabija, tako da je kar nekaj dela v zraku. Za Lijakom se zaletim v dobro dviganje in malo popravim višino in kar nadaljujem proti naslednji obratni točki, ki leži pri jezeru na sredi doline, saj so nad ravnino lepi kumulusi in računam da bodo kaj dali od sebe. To se tudi zgodi in kaj kmalu pade tudi ta obratna, potem pa moramo proti Ajdovščini in je treba na Čaven. Ker je bilo kar precej zahodnika na Čavnu, sem se odločil, da bom raje povrtel pod veliko bazo pred samim grebenom, kar se izkaže za dobro izbiro, potem pa kar v ravnem letu in na gasu letim pod razpotegnjeno bazo in pridobivam na višini. Ko priletim do obratne pri Ajdovščini, vidim vodilno grupo malo naprej in višje levo, zgleda so šli po Čavnu. V okolici Ajdovščine smo nizko, znajdem se v drugi skupini z raznimi Enzoti in Boomi, ter vrtimo neko srednjo žalost, vendar nas veter lepo pomika proti Kovku. Vsake toliko kdo od nas potegne naprej in najde boljše dviganje in tako smo hitro na grebenu, kjer že pičimo naprej in gasiramo na Nanos. Tu so nekateri šli precej konzervativno, jaz pa sem praktično do obratne na Nanosu držal 70-80% gasa in tako pridobival na višini po Nanosu, plus hitro napredoval. Tik pred obratno med naleti prva skupina in vidim, da so pred mano 3km. Hitro obrnem obratno in pičim za njimi, ter jih na koncu Nanosa, nad Vipavo, pred preskokom na Kovk tudi ujamem. Tam neki povrtavamo, veter pa nas odnaša nad planoto Nanosa. Zamenjamo ena 2-3 dviganja in ni nič pametnega, sami balončki, zato se odločim in potisnem naprej na Kovk. Na Kovk prispem prvi in lepo dela, na začetku je malo gunca gunca, ampak se hitro spravim više. Tam najdemo dober steber in ga povrtimo skupaj, toliko da se ne vozimo ravno skozi ob skalah, in pičimo naprej ob grebenu in se približujemo točki, kjer se je bilo treba odpeljati od grebena ven in obrnit točko. V tem trenutku sem celo za kakšnih 30sekund prevzel vodstvo, vendar pa naredil kmalu za tem taktično napako in se zapeljal predaleč po grebenu. Ko sem napako spoznal, je bilo že prepozno, saj je bilo od tam naprej le še gasiranje proti zadnji obratni nad Vipavo in potem v cilj. Orož spet prvi v cilju, Bojan tretji, jaz sedmi z minuto in pol zaostanka, vendar me potem nabijeta še dva zaradi leading pointsov. Stojan tudi v cilju, na 28. mestu. Lara pa ni imela dobrega dneva, je bila hitro na tleh. Hud dan, hud task, vendar nas je spet bilo relativno malo v cilju – le 29. Jutri je zadnji dan tekmovanja. Orož je že praktično zmagovalec, jaz in Bojan pa se še boriva za boljšo uvrstitev – on za stopničke, saj je sedaj na 4. mestu, jaz pa imam tudi še možnost izboljšave, in sem na trenutnem 10. mestu v skupnem.

Ekipno smo tudi kar močni, zaostanek za prvo ekipo je le okoli 130 točk

Task#4

Na koncu bič poči!

Prebudimo se v lepo jutro, napovedan je lep letalni dan. Hitro nas zbašejo v kombije in ob 10ih smo že na Kobali. Sonce pripeka, zato hitro pripravimo opremo in se poskrijemo v senco. Pozicije v rezultatih imamo takšne, da vsi razen Oroža, ki že ima zmago v žepu, še lahko mogoče malo izboljšamo pozicijo. Bojanu manjka zelo malo točk do stopničk, ekipno pa smo na tretjem mestu in do drugega nam manjka 62 in do prvega 124 točk. Z dobrim letenjem morebiti pridobimo kakšno mesto. Ker je čez dan napovedano ojačanje JZ vetra, danes ne letimo na Stol, ampak na Polovnik,in sicer na obratno točko Trnovo, potem na Livški Kuk, potem proti Mostu na Soči, vmes je treba obrniti še stadion v Tolminu, še proti Kobaridu v vas Idrsko, ter nazaj v kamp. Lepih cca 65km. Celotna ekipa poleti dokaj zgodaj in niproblem pobrati. Sam se v zraku počutim nekako nelagodno, čeprav so dviganja lepa in mirna. Nakar se zgodi... na cca 1500m v gužvi padem iz dviganja in dobim frontalca, in ker mu dam premali input gre Enzo v prednjo rozeto, ter seveda takoj kravata in špirala. Potegnem full stall, kravata se sprosti, vendar glajda ne spelje ko ga spustim, še enkrat, nič. Ah.. imam half wrap, spustim bremze do konca in se zadeva ne odpre kot bi se morala, zato še enkrat full stall, tokrat je izhod ok in zadeva spelje. V glavnem, pred odprtjem štarta, smo vsi prištimani pod bazo, v super poziciji. Štartni cilinder s centrom v kampu Gabrje in premerom 5km preletimo le nekaj sekund po odprtju med najvišjimi in napademo prvo obratno, ki je bil 400m cilinder okoli iste točke, potem pa takoj nazaj na Mrzli vrh. Tukaj pa šok... kakšnih 300m nad nami se iz druge smeri (predvidoma Planice ali Krna) pripelje skupina Madžarov. Hudo. Takoj na startu smo praktično že 3minute za njimi. Bo treba pritisnit. Orož in Spike potisneta po veznem grebenu proti Krnu, ostali se odločimo da bomo napadli proti Polovniku kar direktno preko Planice, saj nam je dviganje crknilo preden smo prišli do višine, ki bi jo potrebovali za preskok na Krn. Od takrat Orož in Spike (Gierlach) lovita vodilne Madžare, z Bojanom pa sma v drugi skupini, ki šteje cca 5-6 pilotov na Enzotih in Boomih. Po Polovniku se lepo peljemo, obrnemo Trnovo in nazaj na Krasji vrh kjer ujamemo vodilne madžare in naberemo do baze ter skok čez dolino proti Kuku. Bojan je kakšnih 500m spredaj in na joških dobi hud balonček, ki ga v ravnem letu dvigne za 200-300m, mi pa naredimo 2 zavoja, v slabšem dviganju in nam tako uide naprej toliko, da ga do konca več ne ujamemo. Po Kuku skočimo na Mrzli vrh, ki deluje odlično, na Vodil vrhu poberemo do baze in čez dolino gasiramo na polno do Mosta na Soči, ter nazaj spet preko doline še obrnemo stadion v Tolminu, ter nizko priključujemo Vodil vrh, ki ne razočara in se samo peljem proti zahodu in šele na zahodnem robu Mrzlega vrha naredim dva zavoja, da lahko brezskrbno preskočim Planico, saj je JZ v tem trenutku že ojačal. Proti Planici je precej razburkano, veter pomešan s termiko. Na joških za ziher popravim (čeprav se je kasneje izkazalo za nepotrebno) še malo višino v dveh zavojih ter tako izgubim eno ali dve mesti, in potem še obrnemo Idrsko in dolet v cilj, kamor prispem v stratosferi, saj je praktično celo pot nazaj letelo gor in še z vetrom. Orož in Gierlach sta ravno pristala, Bojan je bil kak kilometer spredaj in končal na 5. mestu, jaz pridem v cilj kot 7., vendar me kasneje zaradi leading pointsov pajsne uni madžar iz začetka dirke, tako da še z enim madžarom končava družno na 8. mestu s povprečno brzino 33.2 km/h. Stojan konča dan na 49. mestu, Lara na 83. Tako, sedaj smo svoje opravili in je scoringu je, da pove ali smo kaj izboljšali svoje pozicije ali ne. Žal je Bojan za las zgrešil stopničke, jaz pa sem obranil skupno 10. mesto. Vendar... bič na koncu poči!! Ekipno smo se res odrezali in tako premagali obe ekipi, ki sta bili pred nami v skupnem. Za vsega 1 točko smo končali prednajboljšimi piloti iz Poljske in 10 točk pred najboljšimi piloti iz Madžarske. Tole je le še pika na i po dobrem letenju v Posočju. 4 taski v 6 dneh, prva tekma z Enzotom. Prekrasno.

Pripravil. Tadej Krevh

© 2014 Društvo Adrenalin